STANDARDIZIRAN PADAVINSKI INDEKS (SPI)

  Standardiziran padavinski indeks (SPI) predstavlja mero, kaj določena količina padavin skozi izbrano časovno obdobje pomeni glede na normalno oz. pričakovano količino padavin za to obdobje. Pozitivne oziroma negativne vrednosti SPI indeksa označujejo stopnjo meteorološke suše oziroma moče (niso pa neposredno povezane s škodo na samem terenu).

SPI je statistično standardiziran odklon količine padavin od dolgoletnega povprečja. Kot dolgoletno povprečje - ti. "kalibracijsko obdobje" - uporabljamo obdobje 1971-2000. V splošnem velja, da so vrednosti indeksa med -1 in 1 povezane z normalnimi razmerami, ki so statistično pričakovane (seveda brez upoštevanja podnebnih trendov po kalibracijskem obdobju) približno v 70% časa. Preostalih 30% je razdeljeno med izrazito suha (vrednosti SPI manj kot -1) in izrazito mokra (vrednosti SPI več kot 1) obdobja.

 Poleg kalibracije pa je potrebno določiti tudi dolžino obdobja, za katerega ugotavljamo odstopanje količine padavin od povprečja. Dolžina obdobja se označuje v mesecih in se povezuje z različnimi tipi suše:

• O suhem obdobju oziroma začetku meteorološke suše lahko govorimo že pri enomesečnem odklonu padavin od povprečja - ko  vrednost SPI za enomesečno obdobje (označimo jo z SPI1) pade pod -1.
• Resnejši vplivi na okolje se ponavadi začnejo po suhih obdobjih, ki so daljša od enega meseca. Pretoki manjših in srednjih vodotokov s povirjem v Sloveniji so dokaj dobro povezani z vrednostmi SPI za dvomesečno obdobje (SPI2 - primer ugotavljanja povezave skupaj z opisom indeksa SPI lahko najdete na tej povezavi).
• Tudi vpliv primanjkljaja padavin na vsebnost vode v tleh in s tem posredno na razvoj kmetijskih rastlin zaznavamo v obdobjih med 2 in 4 meseci (vrednosti SPI2, SPI3 in SPI4). Seveda pa ne moremo pričakovati, da zgolj primanjkljaj količine padavin v večmesečnem obdobju (brez upoštevanja razvojnih faz rastlin, sestave tal in drugih faktorjev) lahko pojasni morebitni nastanek škode zaradi sušnega stresa.
• Primanjkljaj v še daljšem časovnem obdobju (od 6 mesecev - SPI6, pa do enega leta - SPI12 ali še dlje) je povezan s hidrološko sušo - pomanjkanjem vode v večjih vodotokih in v podzemnih vodah. 

Vrednosti SPI izračunavamo za meteorološke postaje, za katere obstaja dovolj dolg podatkovni niz (vsaj od leta 1971). Podatke z interpolacijsko metodo "najbližjega soseda" preračunamo v pravilno mrežo točk in povprečimo v prostorske enote - katastrske občine. 

V podatkovnih tabelah (v obliki navadnih znakovnih - ASCII -  datotek) so na voljo podatki SPI po katastrskih občinah. Podatki so urejeni v stolpce:

•  prvi stolpec je šifra katastrske občine (SIFKO)
• drugi stolpec je ime katastrske občine (IMEKO)
• tretji stolpec je oznaka indeksa z dolžino obdobja
• četrti stolpec je vrednost indeksa, veljavna za katastrsko občino 

Pri obravnavi suše sta se kot pomembna indikatorja izkazala za spomladanske poljščine SPI 3, izračunan 15. junija, in za poletne poljščine SPI 4, izračunan 1. septembra. Prostorski prikaz povprečij po katastrskih občinah od leta 2000 naprej si lahko ogledate tukaj.