ARSO VREME
Anketa 2022
  Spremljajte nas:
       
meteo.si > Pregled > Podnebje > Karte > Sneg

Sneg

Višina novozapadlega in skupnega snega sta meteorološki spremenljivki, ki ju merimo na meteoroloških postajah enkrat dnevno, in sicer ob 7. uri zjutraj. Meritev predstavlja višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje v zadnjih 24-ih urah. Ob 7. uri zjutraj pa opazujejo tudi trajanje snežne odeje, na ta način dobimo podatke o številu dni s snežno odejo. Na osnovi dnevnih vrednosti smo izračunali mesečna in letna povprečja ter maksimume.

Karte (razen karte maksimalne višina snežne odeje s povratno dobo 50-ih let) so narejene na podlagi tridesetletnih povprečij za referenčno obdobje od zime 1961/1962 do zime 1990/1991. Leto nam ni pomenilo običajnega koledarskega leta, ampak sezono, ki se začne s 1. julijem in konča s 30. junijem naslednjega leta.

Na sneženje in snežno odejo v Sloveniji vplivajo številni dejavniki. V višjih legah je zaradi nižjih temperatur sneženje bolj pogosto kot v nižjih legah. Zaradi istega vzroka se v višjih legah sneg počasneje tali. Na temperaturo zraka vpliva tudi oblika reliefa. V slabo prevetrenih senčnih kotlinah in dolinah, kamor se steka hladen zrak, se sneg lahko obdrži veliko dlje kot na prisojnih pobočjih in grebenih. Orientacija in tip reliefa določata prostorsko porazdelitev orografskih padavin, ki so v Sloveniji pogoste. Na privetrni strani orografskih pregrad pade običajno več padavin in zato tudi snega kot na zavetrni strani. Od orientacije in tipa reliefa je odvisna verjetnost za nastanek snežnih zametov. Na izpostavljenih legah, kjer so pogosti močni vetrovi (v gorah), se snežne razmere že na zelo majhnih razdaljah močno spremenijo. Nekje je sneg odpihan, drugje nastanejo snežni zameti in tam se sneg lahko obdrži zelo dolgo. Na strmih pobočjih in stenah gora sneg ne obleži in se zbira na snežiščih pod stenami. Na takih snežiščih, ki so različno velika, se sneg lahko obdrži tudi celo sezono.

Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije, pri čemer smo upoštevali odvisnost od geografskih spremenljivk. Nabor pojasnjevalnih geografskih spremenljivk je odvisen od spremenljivk. Vrednosti v vsaki mrežni točki smo izračunali na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, ter geografskih spremenljivk v teh točkah.

Na nadmorskih višinah nad 1000 m imamo zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna. Večja odstopanja od prikazanega na karti lahko pričakujemo tudi na zelo strmih skalnih pobočjih gora, ter na vrhovih in grebenih, ki so izpostavljeni močnim vetrovom.

Karta je bila računana na podlagi reliefa z ločljivostjo 100 x 100 m. Na ta način smo lahko v končno polje meteorološke spremenljivke zajeli variabilnost kot posledico razgibanega reliefa. Končna ločljivost pa je glede na gostoto in reprezentativnost postaj med 1 in 2 km.

Ministrstvo za okolje in prostor
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052
Izjava o dostopnosti