Povzetek

Vremenska napoved do naslednjega tedna
Meteorološke razmere
Grafikon prikazuje potek temperaturnih razmer v zadnjih 30 dneh do včerajšnjega. V desnem zgornjem kotu grafikona sta prikazani povprečji temperature za preteklih 30 dni in povprečje 30-dnevnega časovnega okna v navedenem referenčnem obdobju (1991-2010). Dnevi z manjkajočo vrednostjo v izračunu niso upoštevani. Sivo obarvan pas predstavlja razpon običajnih vrednosti v referenčnem obdobju (1991-2010) na določen dan v letu. Polovica vseh izmerjenih vrednosti tega obdobja se nahaja v tem pasu. Četrtina najvišjih vrednosti referenčnega obdobja je nad, četrtina najnižjih pa pod sivim pasom.
Na sliki je prikazan potek dnevne višine padavin v preteklih 30 dneh. Dnevna višina padavin se meri ob 7. uri po zimskem času, izmerek se pripiše dnevu meritve. Manjkajoče vrednosti so označene z rožnatim pasom.
Stanje vodne bilance površinskega sloja tal
Napoved agrometeoroloških spremenljivk lahko spremljate na ARSO aplikaciji »traktorčki«: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/
Stanje vodotokov
Stanje podzemnih voda

Stanje površinskega sloja tal

Agrometeorološke razmere
Dnevne vrednosti meteorološke vodne bilance (zgoraj) in kumulativna met. vodna bilanca za izbrano obdobje s pripadajočimi percentilnimi razredi (spodaj).
Stanje kmetijskih ekosistemov
Kmetovalcem je pri spremljanju in napovedi vremenskih razmer za načrtovanje kmetijskih opravil lahko v pomoč aplikacija Agrometeorološka napoved (»traktorčki«): http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast.
Kumulativna meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju tekočega leta (črta) ter v letih med 1981 in 2010, ko je bila posamezna postaja aktivna, za primerjavo (stolpci).

Meteorološka vodna bilanca – razlika med količino padavin in količino izhlapele vode iz tal in referenčne rastline za izbrano obdobje. Za izračun izhlapevanja (potencialne evapotranspiracije) se uporablja Penman-Monteithova metoda, ki upošteva temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje, za referenčno rastlino pa privzame aktivno rastočo travo, ki popolnoma prekriva tla in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0.12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0.23. Vegetacijska sezona – dogovorjen del leta med 1. aprilom in 30. septembrom. Vegetacijsko obdobje – čas med 1. aprilom in koncem obravnavnega tedna v vegetacijski sezoni. Percentilni razred – odstotek podatkov v obdobju 1981-2010, ki so po vrednosti manjši ali enaki izbranemu podatku. Visoke vrednosti kumulativne met. vodne bilance odražajo mokra obdobja, nizke pa suha. Za interpretacijo jakosti suše so percentilne meje obrnjene, zato 0. percentil označuje »najbolj mokro« vrednost (oziroma največjo beleženo met. vodno bilanco v primerjavi s 30-letnim obdobjem), 100. percentil pa »najbolj sušno« vrednost (najmanjšo beleženo met. vodno bilanco v primerjavi s 30-letnim obdobjem).
Ocena sušnih razmer po regijah Slovenije je narejena na osnovi percentilne analize kumulativne meteorološke vodne bilance v vegetacijskem obdobju na reprezentativnih postajah, ki so razvidne iz nabora met. postaj (sivo območje ob grafih). Vrednost kumulativne metorološke vodne bilance: blizu 50. percentila označuje običajne oz. povprečne razmere, med 51. in 75. percentilom označuje zmerno sušne razmere, med 76. in 95. percentilom označuje zelo sušne razmere, nad 95. percentilom označuje izjemno sušne razmere. Karakterizacija jakosti suše se vedno nanaša na izbrano lokacijo in na izbran čas leta. To pomeni, da vrednosti met. vodne bilance v marcu, ki nakazujejo zelo sušne razmere, niso nujno enake vrednostim met. vodne bilance, ki nakazujejo zelo sušne razmere julija. Prav tako so same vrednosti met. vodne bilance pri enaki stopnji sušnosti za različne kraje različne.

Stanje vodotokov

Nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 25. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1981-2010 (25 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).
Izredne nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 5. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1981-2010 (5 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).
Vodnatost na izbrani samodejni hidrološki postaji v tekočem obdobju je prikazana s 30-dnevnim drsečim povprečjem pretoka (črna črta) v primerjavi z minimumom in maksimumom (rdeča oziroma modra črta) ter 5. (rjava črta), 25. (rumena črta), 50. (zelena črta), 75. (temno zelena črta) in 95. (siva črta) percentilom 30-dnevnega drsečega povprečja pretokov v referenčnem obdobju 1981-2010.

Stanje podzemnih voda

Povprečne dnevne gladine podzemne vode na izbranih merilnih mestih v primerjavi s percentilnimi vrednostmi dnevnih gladin obdobja 1981 – 2010 zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem.